Pri vprašanjih o gradbeni zakonodaji, OPN, dovoljenjih in dokumentaciji ni dovolj, da je odgovor lepo napisan. Odgovor mora biti preverljiv. Pokazati mora, iz katerega predpisa, člena, prostorskega akta ali podatka izhaja.
To je glavna razlika med splošnim AI pogovorom in Arhipedio.
Splošni AI odgovarja široko
Splošni AI je uporaben za razlago pojmov, pripravo osnutkov in orientacijo. Lahko dobro povzame, kaj je gradbeno dovoljenje, kaj pomeni rekonstrukcija ali zakaj je OPN pomemben.
Težava nastane, ko tak odgovor uporabimo kot strokovno podlago za konkretno odločitev.
Pri gradbenih vprašanjih je pomembno:
- kateri predpis velja,
- ali je odgovor vezan na lokacijo,
- kateri OPN je relevanten,
- katera določba je bila uporabljena,
- ali obstaja izjema,
- ali je treba preveriti mnenjedajalca,
- ali odgovor temelji na aktualnih podatkih.
Če tega ne morete preveriti, odgovora ne morete varno uporabiti.
Arhipedia začne pri virih
Arhipedia je na spletni strani opisana kot orodje, ki odgovarja iz veljavne zakonodaje, OPN in podatkov o parceli. Pri iskalniku je ključna obljuba jasna: odgovor ima vire, preverljive v konkretnem členu.
To spremeni način uporabe AI.
Namesto da dobite samo prepričljiv povzetek, dobite izhodišče za strokovno preverjanje. To je posebej pomembno za arhitekte in projektante, ki morajo za odločitve odgovarjati.
Primer: vprašanje o prizidku
Vprašanje "Ali potrebujem gradbeno dovoljenje za prizidek?" se sliši preprosto. V resnici pa odpira več plasti:
- kako je poseg pravno opredeljen,
- kakšen je obstoječi objekt,
- ali se povečuje volumen,
- kaj dopušča OPN,
- kakšni so odmiki,
- ali so faktorji še ustrezni,
- ali je objekt sploh zakonit.
Splošen odgovor lahko našteje običajne korake. Arhipedia pa je uporabna zato, ker vprašanje poveže z zakonodajo, prostorskim aktom in preverljivimi viri.
Primer: parcela
Pri nakupu parcele ni dovolj vedeti, da je zemljišče stavbno. Treba je preveriti namensko rabo, EUP, prostorske izvedbene pogoje, infrastrukturo in varovanja.
Arhipedia tu ni samo klepetalnik. Lokacijska informacija v orodju zbere podatke, ki jih investitor sicer išče po več portalih: infrastruktura, OPN pogoji, varovana območja, stavbe, vrednotenje in transakcije.
To pomeni, da AI odgovor ni odrezan od lokacije. Povezan je s podatkovnim kontekstom.
Kje je razlika za arhitekta
Arhitekt predpise pogosto pozna. Težava ni v tem, da ne bi znal najti odgovora. Težava je v času, sledljivosti in ponavljanju podobnih preverjanj.
Pri strokovnem delu je uporabno, če orodje pomaga:
- najti relevanten člen,
- povezati več predpisov,
- preveriti lokalni prostorski akt,
- pripraviti citirano izhodišče,
- razbiti nejasno investitorjevo vprašanje na preverljive sklope.
To je razlika med "AI mi je nekaj povedal" in "imam vir, ki ga lahko odprem".
Zaključek
ChatGPT je splošen pogovor. Arhipedia je delovno orodje za gradbeni proces, kjer so viri del odgovora.
Pri prostorski zakonodaji viri niso detajl. So razlika med uporabnim izhodiščem in tveganim občutkom, da odgovor zveni prav.